Parcela Zlatar

Stavbno zemljišče 1.412 m² v Zlatarju ob glavni cesti proti Z.Bistrici
Prodaja se atraktivno gradbeno zemljišče v Zlatarju, postavljeno ob glavni prometnici, idealno za stanovanjsko ali poslovno‑stanovanjsko namembnost. Opis zemljišča: Vsi komunalni priključki (elektrika, voda, plin, telekomunikacije) potekajo ob zemljišču. Priključek kanalizacije se nahaja v bližini same parcele. Povprečna širina: cca 16 m Dolžina: cca 85 m Ob parceli se nahaja nogostop, kar dodatno povečuje varnost in dostopnost. Prednosti: Odlična lokacija ob glavni cesti Odlična vidljivost in dostop Primerno za družinsko hišo ali poslovni prostor Mesto Zlatar; kot najstarejši doslej znani podatek z imenom kraja se omenja posest Zlatharia v okviru družine Bedeković s konca 13. stoletja. Zlatharia je latinski oblik hrvaške besede Zlatar. Izvirna oblika imena današnjega Zlatara, kot so jo izgovarjali ljudje, ki so takrat tam živeli, je bila Zlatarjeve ali Zlatarjevo. Obstaja več predpostavk o izvoru besede „zlato“ v imenu. Po eni je to zlato, ki se v daljni preteklosti pridobivalo iz potoka, ki teče iz Ivanščice čez zlatarski prostor. Po drugi je od imena fevdalne družine Aranjoš (arany pomeni zlato), ki je v 16. stoletju gospodarila tem območjem. Tretja predpostavka je povezana s zakladom, ki so ga Turki, najverjetneje, zakopali v Zlatarskem polju v kraju, ki se še danes imenuje „Gradine“, kar je ostalo v spominu ljudstva kot nekatere zgradbe, katerih danes ni več, a so v preteklosti obstajale. Posest „Zlathariju“ omenjajo popisi in obračuni davkov v Hrvaški v 15. in 16. stoletju, ki jih je izdal Inštitut za hrvaško zgodovino 1976. leta v okviru posesti plemiške lastnine „Ostertz“ kot posest „domini Ludovici“ 1533. leta, ter 1543. in 1544. kot posest Jurja Poljičanina. Leto 1566. „possessio Zlatar“ pripada družini Aranyassy in tukaj je ime Zlatar omenjeno v svoji današnji obliki. V obdobju od 10. do 14. stoletja vlada velika negotovost, zato so zgrajeni gradovi z utrjenimi debelimi zidovi na težko dostopnih višinah. Na obronkih Ivanščice so se razporedili: Stari Lobor, Oštrc, Belec, Melem in Greben, pod njimi pa na podnožju najstarejše cerkvene župe v Loboru, Martinščini, Belcu in Zajezdi. Župa Belec se omenja že 1242., župa Hrašćina, Mihovljan, Lobor in Oštrc (s sedežem v Martinščini) 1334. leta, župa Zajezda 1336. leta. Šele konec 17. in v 18. stoletju oživljajo ravnice, kjer se končajo griči in poti prenehajo biti vir strahu ter se začne rasti pomen območja zlatarske posesti. Dokaz temu je pravo vzdrževanje sejmov, kar je 25. junija 1659. leta kralj Leopold dodelil Zlataru na prošnjo grofa Petra Keglevića. Sejem se omenja tudi 1433. leta, ko je sejemno pravo od kralja Matije Korvina prejel borkovski plemič Grgur Fodroczy. Leto 1699. je središče cerkvene župe iz Martinščine preneseno v Zlatar, kjer je 1762. leta zgrajena nova župna cerkev. V tem obdobju fevdalci začnejo graditi nove, udobne stanovanjske zgradbe ter se pojavi več kurij v samem Zlatarju in širšem območju Zlatara, v Loboru (danes Dom za odrasle), v Borkovcu (Mihanocić), v Ladislavcu (Neudorfer). V Zlatarju se križajo poti, ki povezujejo Zagreb in Varaždin, obvozeč Ivanščico in Medvednico, kar Zlatarju ustvarja prednost. Ena obvozi Medvednico z vzhoda preko Kašine, skozi Zlatar in Golubovec ter po severni strani Ivanščice proti Varaždinu, medtem ko druga obvozi Medvednico z zahodne strani pri Podsusedu ter preko Zlatara in Belca vodi z vzhodne strani Ivanščice proti Varaždinu. V 19. stoletju se Zlatar popolnoma uveljavil kot upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče celotnega zlatarskega kraja. Leto 1842. se začne zgodovina zlatarske osnovne šole, ki je tesno povezana z zgodovino župe. Duhovnik Ivan Gundak je ustanovil šolo 1666. leta z nakupom zemlje, na kateri je zgrajena hiša za učitelja. Leto 1862. je zgrajena nova šola. Šola je takrat bila najlepša v Hrvaškem zagorju, danes pa se v njej nahaja Mestna knjižnica Zlatar. Za avstro‑ugarsko pogodbo (1867.) in madžarsko‑hrvaško pogodbo (1868.), ter posebej v času banovništva Ivana Mažuranića, Zlatar postane občinsko in okrožno središče, največji upravni preboj doživi leta 1875, ko postane središče podžupanije, katere status kasneje izgubi (1886), a ostane okrožno središče. Leta 1873. je v Zlatarju ustanovljena prva bralnica, ki je štela približno sedemdeset članov, prvi predsednik pa je bil izbran Đuro Rukavina. 1907. leta je v Zlatarju uveden tudi telefon. Ustanovljena so številna društva in zveze, podružnica Hrvaškega sokola, kolesarski klub „Lastavica“ ter pevški in tamburaški zbor. Istega leta sta začela izhajati dva tednika: pravni list „Hrvatska Hrvatom“ in koalicijski „Zlatarski tjednik“. Spodbujajo se zbiranja vinogradnikov, ki delujejo na celotnem območju od Zeline preko Zlatara do Ivanca. Takrat, leta 1877, Zlatar dobi tudi Prostovoljno gasilsko društvo ter 1883. leta lovsko društvo. Prihaja do obogatitve javnega in družbenega življenja z izgradnjo „gomvaonice“ Hrvaškega sokola, ki jo je dal zgraditi bistrički župnik dr. Juraj Žerjavić 1910. leta. Leto kasneje je zgrajena tudi stavba Dekliške šole v Zlatarju. Lastništvo je uredno 1/1, brez bremen. Ste zainteresirani za ogled te odlične lokacije? Prosim, kontaktirajte me, da vam omogočim, da jo osebno raziščete in doživite vse, kar ponuja. Agencijska provizija se zaračunava v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja, ki so na voljo na strani https://dogma-nekretnine.com/o-nama/opci-uvjeti-poslovanja. Nekretnino je mogoče ogledati izključno ob podpisu pogodbe o posredovanju, ki je temelj za nadaljnje ukrepe, povezane s prodajo in obračunom provizije, vse v skladu z Zakonom o posredovanju v prometu nepremičnin.